Igra je pravzaprav simbol boja
Igra je pravzaprav simbol boja – bodisi s sovražnimi silami (bojevniške igre) bodisi s samim seboj (s strahom, šibkostjo, dvomi). Med njimi so tiste za zabavo (ravbarji in žandarji, igre z lutkami), tiste, ki se dogajajo v izmišljenem svetu, a s strogimi pravili (šah, dama, karte, domino, človek ne jezi se ) in tiste za razvedrilo, pri katerih igralec včasih sploh ne potrebuje partnerjev in pri katerih ne tekmuje (spuščanje zmaja, križanke). Živa bitja se z igro privajajo na okolje in razvijajo spretnosti, potrebne za preživetje. Obenem je izhodišče vseh umetnosti in obredov in pomembna za socializacijo in družabnost.
Dijaki in študenti – tabor je sicer namenjen srednješolcem, toda profesorja sta se svojim dijakom očitno tako priljubila, da tabore obiskujejo tudi kot študenti – so na njunih dopoldanskih predavanjih izvedeli tudi, da jih delimo na igre umetnosti, na športne, družabne in intelektualne.
V uvodu sta med drugim povedala, da so se prvi začeli z zanimivimi zankami ukvarjati matematiki, saj je verjetnost tista vez, ki združuje oboje. V ekonomijo sta igro in nepredvidljivosti napovedovanja vpeljala Neuman in Morgenstern (avtorja Teorije igre). Takrat se je začelo obdobje matematizacije socialnih ved, ki upošteva število igralcev, pravila, strategijo, taktiko in pogoje. Iz spopada predvidljivih in nepredvidljivih elementov izhaja najzanimivejše – napovedovanje rezultatov oziroma zmagovalcev. V nekaterih igrah je namreč zmaga posledica pravilne prve poteze, v drugih taktike, pri tretjih so potrebne izkušnje, pri četrtih logično sklepanje, pri petih, recimo, poznavanje psihologije in pri šestih spretnost.
Mladi matematiki in logiki so večino zank in ugank rešili brez težav. Tudi pri pogovoru o umetnih nevronskih mrežah, ki jih je predstavil samostojni raziskovalec, so številni med njimi enakopravno sodelovali. Da pa ne bi ves čas ostali zgolj pri miselnih igrah, so si ob popoldnevih, če le ni bilo prevroče, privoščili še športne. Da so te včasih nevarnejše, sta na svoji koži preskusila fanta, ki sta se med čolnarjenjem v bližnjem jezercu prevrnila in neprostovoljno okopala v vodi, ki je imela le osem stopinj Celzija.