Zakaj uživam v inštrukcijah
Po izobrazbi sem matematik in rada inštruiram, saj s tem lahko pomagam nekomu, da si olajša življenje. Učim matematiko, fiziko, statistiko in računalništvo. Ko moji učencu uspešno opravijo z izpiti se počutim, kot da sem jim pomagala uresničiti cilj v življenju. Ko učim dijake, jih poskusim naučiti, kako naj se sami učijo, da v prihodnosti ne bodo potrebovali inštrukcij. To lahko prenesejo tudi na ostale predmete. Jaz ne poučujem samo za denar, to je moja strast in zelo uživam v tem. Zato me zelo jezi, ko pride k meni kak učenec, ki je že imel inštruktorja, ki je izkoriščal starše in njih. Njegove inštrukcije so potekale v skupinah, tam je bilo na uri več učencev hkrati, ki so prihajali iz različnih šol, različne starosti in celo včasih za različne predmete. Dal jim je naloge, vmes vsake toliko časa pokukal in 2 uri sta minili. Računal pa jim je toliko kot jaz za individualne inštrukcije oz. celo več. To je izkoriščanje, starši pa se tega dostikrat niti ne zavedajo, saj mlajši učenci težko presodijo, kaj je vredu in kaj ni.
Učim veliko različnih skupin učencev, razlikujejo se po letih, tipih šol, predhodnega znanja, pričakovanj, itd… Uživam v poučevanju otrok, saj jim lahko posredno pomagam, da imajo lažje in manj stresno življenje. Vsi se spomnimo koliko slabe volje, prepirov in izgube časa so povzročile slabe ocene. Učim jih posredno tudi, katere so njihove prednosti in kako jih lahko izkoristijo, kakšen je njihov način dojemanja in učenja ter kako si lahko pomagajo, da bodo čim bolj učinkoviti.
V mojem delu je veliko psihologije, saj je potrebno z učenci vzpostaviti odnos, ki temelji na zaupanju, še posebno, ko so to otroci. Najti je potrebno način, ki jih motivira, tako da so inštrukcije resnično uspešne in učenci zadovoljni. Potrebna je tudi vztrajnost, slej ko prej se najde način, kako to doseči. Le v redkih primerih se zgodi, da z učencem nikakor ne najdeva skupnega jezika, takrat sem odkrita in mu to tudi povem. Priporočim mu kakega od mojih kolegov, za katerega vem, da se bo potrudil tako kot jaz.
Nekateri od mojih učencev so imeli oz. imajo tudi kake posebne težave kot je disleksija, hiperaktivnost, se težko učijo,… Ampak ti učenci se običajno tudi najbolj trudijo in zato so tudi lahko uspešni, samo več morajo delati. V mojem dosedanjem delu sem se srečala tudi z dvema slepima učencema in paralizirano učenko, ki je bila na vozičku. Vsi trije so me presenetili, saj so bili vodljivi, odprti in na koncu z veliko truda tudi uspešni. Večina teh učencev doseže dobre rezultate, čeprav se morava oba bolj potruditi, ampak je zato potem občutek toliko boljši in zmagoslaven.
Avtor: Tina Šijanec
http://www.instrukcije-izum.si/