Beg v fantazijski svet računalniških iger
Mladi odvisniki in računalniški vdovci
Kako preprečiti zapiranje v virtualni svet – Na Kitajskem klinike za odvajanje od spletnih iger
Razvoj tehnologije je z novo generacijo računalniških iger privedel do nove odvisnosti: igranja virtualnih iger na spletu, ki se jih je mogoče iti s prijatelji, čeprav so na tisoče kilometrov stran. Njihova nevarnost se skriva v tem, da posamezni igralec tedaj, ko postane del mreže, težko sam določi, kdaj bo prenehal igrati. Kot je pokazal pregled spletnih strani in forumov, je tipični slovenski odvisnik od iger dijak oziroma študent, ki ves prosti čas tiči pred računalniškim zaslonom, se zapira v virtualni svet in zanemarja druge obveznosti. Vendar teh iger ne igrajo le mladi, temveč tudi odrasli.
Po podatkih iz raziskave ameriškega proučevalca družbenih interakcij v virtualnem svetu Nicka Yeeja je povprečna starost igralcev približno 26 let; polovica jih je zaposlena, več kot tretjina poročenih (srečamo celo izraz računalniški vdovci za tiste, ki več časa preživijo na internetu kot s partnerjem), skoraj četrtina jih ima že otroke.
Res strastni igralci spletnih iger navadno tudi jedo pri računalniku, si ne vzamejo več kot 15 minut na dan za osebno higieno in se v realnem svetu ne družijo več, kakor je res nujno potrebno. Med ameriško mladino je takšnih patoloških odvisnikov menda že deset odstotkov. Kar četrtina mladih je potrdila, da so se že kdaj počutili odvisne, in skoraj polovica jih meni, da so zasvojeni njihovi prijatelji. Strokovnjaki domnevajo, da je še več odvisnikov na azijski celini, predvsem na Kitajskem.
Nadzor v virtualnem okolju in v resničnem svetu
Računalniške igre na spletu omogočajo beg v fantazijski svet, v katerem igralec prevzame popolnoma drugačno vlogo, najpogosteje takšno, ki je v družbi resničnega sveta manj sprejemljiva ali popolnoma nesprejemljiva; lahko si kriminalec, tat, prekupčevalec, adrenalinski športnik … Na spletu imaš nadnaravne sposobnosti, lahko tvegaš brez nevarnosti in nadzoruješ svoje okolje, kar v resničnem svetu ni mogoče. Pomemben je tudi občutek pripadnosti, saj igralci doživljajo igro kot družabno igro z resničnimi ljudmi.
Kot ugotavlja Yee, dobro tretjino igralcev motivira prav sklepanje prijateljstev, le 15 odstotkov doseganje zastavljenih ciljev in napredovanje. V virtualnem svetu je ohranjanje odnosov preprostejše in igralcem se pogosti zazdi, da so njihovi spletni prijatelji boljši od prijateljev v pravem življenju. V današnjem svetu, ko čedalje teže navezujemo pristne osebne odnose in imajo starši čedalje manj časa za otroke, vzporedni svet mladim ponuja varnost in zatočišče.
Vzroki za takšno odvisnost so po besedah psihoterapevtov podobni kot pri kemični odvisnosti, ravno tako njene posledice in znaki. Najpogostejši znaki so prezaposlenost misli s spletno igro, vedno daljše igranje za dosego zadoščenja, nezmožnost nadzora, prenehanja ali zmanjšanja odvisnega vedenja ter upornost ali razdražljivost odvisnika, kadar mu je igranje onemogočeno. K temu je treba prišteti laganje prijateljem ali družini o času, preživetem za računalnikom, kršitve družbenih pravil in igralčevo prepričevanje samega sebe, da bodo zanj finančno poskrbeli drugi.
Med psihološke simptome zasvojenosti sodijo pretiran občutek ugodja med igranjem, nezmožnost prenehanja igranja, nepotešena želja po igranju ter zanemarjanje družine, prijateljev in vsakodnevnih obveznosti. Spregledati ne gre niti fizioloških simptomov, kot so oženje vidnega polja, suhe oči, migrenski glavoboli, bolečine v križu, nepravilna prehrana ali moten spanec. Tudi fiziološki znaki, predvsem abstinenčna kriza, so lahko zelo podobni kot pri odvisniku od drog, če dobi premajhno dozo kokaina; telo se odzove s tresenjem, potenjem, nemirom, agresivnostjo, ki trajajo vse do nove omame ob igranju spletnih igric.
Najučinkovitejši ukrep je omejitev
O odvisnosti od igric oziroma o njihovi pretirani in škodljivi rabi lahko govorimo, kadar se računalnik uporablja za igranje več kot štirideset ur na teden. Vsekakor moramo pri tem upoštevati starost igralca, saj lahko o zasvojenosti pri predšolskem otroku govorimo že pri triurnem igranju na dan. Da lahko starši prepoznajo odvisnost, pa se morajo o tem dobro izobraziti.
Najboljša preventiva so pravila o uporabi računalnika, ki naj veljajo za vse družinske člane, in morda celo uvedba kazni, če se otrok ali odrasli ne držijo dogovorjenega. Starši morajo otroku ali mladostniku pomagati, da razvije pravo mero samokontrole, kritičnosti, discipline in odgovornosti pri uporabi računalnika ali drugih multimedijskih naprav.
Nekatere države se lotevajo odvisnosti tudi z zakonodajo in posebno varovalno računalniško opremo. Ena takšnih je Kitajska, kjer se je 26-letnik po tritedenskem nenehnem igranju spletnih igric zgrudil in padel v komo, iz katere se ni več prebudil. Kitajska vlada je zato že odprla nekaj klinik za odvajanje od spletnih iger in uvedla obvezno namestitev posebnega varnostnega programa za igrice. Ta za vsako igranje zahteva številko osebne izkaznice. Po treh urah morajo uporabniki, mlajši od 18 let, prenehati igrati in narediti nekaj telesnih vaj. Če nadaljujejo, se število njihovih točk v igri prepolovi, po več kot petih nepretrganih urah pa se preprosto – izgubijo.